Uvod
Ko skupaj z mladimi obravnavamo temo odpora, je dobro imeti pri roki interaktivna orodja, metode in pedagoške prijeme, s pomočjo katerih ohranjamo tok skupinskega dela in vključujemo udeležence v razpravo. V tem poglavju smo zbrali nekaj krajših in nekaj obsežnejših metod, ki jih lahko uporabite pri delu z mladimi.
Preden se lotite nalog, je pogosto koristno izvesti uvodno dejavnost, s katero prebijemo led. Tako se skupina ogreje, udeleženci pa imajo priložnost, da se bolje spoznajo med sabo. Na spodnjih spletnih straneh so zbrane dejavnosti za prebijanje ledu v različnih jezikih:
350.org: Games/Energizers/Dynamicas
https://trainings.350.org/?resource=gamesenergizersdynamicas
Svet Evrope: Starters
https://www.coe.int/en/web/compass/starters
Vaja: Katera oblika odpora je primerna zame?
Trajanje: 30 min
Postopek
Udeležence vprašajte, katere oblike odpora poznajo. Primere, ki jih naštejejo (npr. stavke, demonstracije/protesti, pisma bralcev itd.), zapišite na listke in jih prilepite na tablo ali drugo primerno površino.
Ko je seznam dokončan, predstavite tiste izmed spodaj navedenih primerov odpora, ki jih udeleženci niso omenili. Vsakega od njih na kratko razložite in spodbudite udeležence, naj postavljajo vprašanja. Vsako od oblik odpora lahko tudi dodate k prejšnji zbirki na listkih.
Primeri nenasilnega odpora:
- pisanje pisem medijem ali politikom
- pesmi
- demonstracije
- ulično gledališče
- bedenje
- stavke
- državljanska nepokorščina (neplačevanje davkov, demonstriranje brez dovoljenja, zapore …)
- zbiranje dokazov o holokavstu pod nacionalsocializmom, na primer fotografij, risb, pisem itd.
- govori in pridige
- odklonitev služenja vojaškega roka
- zapore (cest, železnic)
- zasedba (skvoti, zasedba zemljišča, zasedba dreves z drevesnimi hišicami)
Primeri nasilnega odpora:
- poškodovanje lastnine, na primer sabotaža
- atentati in napadi
- oboroženi boj
- sodelovanje v oboroženem odporu (primer: italijanski partizani med drugo svetovno vojno)
Razlika med nenasilnim in nasilnim odporom je ključnega pomena, zato je pomembno, da jo dobro razložimo, zlasti pomen in morebitno legitimnost nasilnega odpora. Razlago in nadaljnjo teoretično osnovo najdete v poglavju UVOD: Vrste odpora.
Metoda
Izberite pet do deset oblik odpora s seznama (priporočljivo je, da izberete oblike z različnimi stopnjami tveganja) in naredite sociometrično vrsto:
V prostoru naredite prostor, da bodo udeleženci lahko stali v dolgi vrsti.
- Povejte, da en konec prostora predstavlja odgovor »Zelo dobro si lahko predstavljam, da bi sam uporabil to obliko odpora, če bi bilo to nujno potrebno«,
- drugi konec prostora pa predstavlja odgovor »Ta oblika odpora je zame preveč tvegana. Tega nikoli ne bi mogel storiti, ne glede na okoliščine«.
- Prostor med obema skrajnima točkama predstavlja vmesne možnosti. Skupini razložite, da želite, da se za vsako kartico, ki jo boste prebrali, postavijo na tisto mesto v prostoru, ki ustreza njihovemu odgovoru.
Priporočamo naslednji izbor:
- pisanje pisem medijem ali politikom
- demonstracije
- stavke
- poškodovanje lastnine, na primer sabotaža
- preprečevanje vzleta letala, ki naj bi izgnane begunce prepeljalo v njihove izvorne države, kjer jim grozi mučenje ali smrt
- sodelovanje v oboroženem odporu, na primer italijanski partizani med drugo svetovno vojno
- zoperstavljanje moškemu na avtobusu, ki kaže rasistično vedenje
Ko končate, prosite udeležence, naj ponovno sedejo in premislijo o svojih odgovorih.
Razprava
- Katera dejanja so bila preveč tvegana? Zakaj?
- Jih je kaj presenetilo?
- So katero od teh dejanj že storili?
- Ali menijo, da bi sedaj lahko storili katero od dejanj, za katero so prej mislili, da ga ne bi mogli?
- Ali je kdaj mogoče upravičiti nasilni odpor? Če je, kdaj?
- Ali danes še vedno obstajajo odporniški borci?
- Kaj bi bil zanje razlog za odpor?
- Je Greta Thunberg odporniška borka?
Vir: Zentrum polis, 2023.
Vaja: Improvizacijsko gledališče
Trajanje: 15–20 min
Opis
Stole v prostoru postavite tako, da so vsi obrnjeni v isto smer. Pustite nekaj praznega prostora za »oder«. Sedaj sedite v gledališču. Preberite prvi scenarij. Nato vprašajte, ali bi kdo iz skupine odigral prizor do konca.
Scenariji:
- Družina v svoji hiši na kmetiji najde vojnega dezerterja. Družinski člani imajo različne poglede in razpravljajo, ali naj mu dovolijo ostati ali ne. Če bodo dezerterja ujeli, mu grozi smrtna kazen. Če odkrijejo, da ga družina skriva, vsem grozi smrtna kazen.
(Vloge: dezerter, mati, oče, hči, stric, sosed) - Oče vsak večer posluša opozicijsko radijsko postajo. Mati meni, da nasilni režim družino nadzoruje, zato bi bilo bolje, da bi s tem prenehal. Poslušanje te ilegalne radijske postaje je za policijo lahko vzrok za mučenje.
(Vloge: oče, očetov partner, sin, teta) - Najstnika se pogovarjata o tem, ali naj svojim staršem povesta, da delita protinacistične letake. Staršem ne želita lagati, vendar prav tako nočeta, da bi jih skrbelo. Poleg tega nista prepričana, ali so tudi starši proti nacistom.
(Vloge: mati, oče, najstnika)
Lahko si zamislite tudi druge scenarije ali pa te razširite z dodatnimi vlogami (drugi družinski člani, odvetnik in svetovalec družine, glasni sosed itd.). Uporabite domišljijo!
Po približno petih minutah lahko prizor prekinete. Igralcem se zahvalite za pogum, da so stopili na oder. Potem ko odigrate prvi scenarij, lahko nadaljujete z naslednjim.
Refleksija v skupini
- Kaj je lahko videla publika?
- Kako so se igralci počutili v svojih vlogah?
- Je bilo kaj še posebno težko?
- Jih je kaj presenetilo?
- Poznajo podoben primer iz resničnega življenja?
Vir: Zentrum polis, 2023.
Vaja: Razprava ob filmu
Trajanje: 30–45 min
Opis
Oglejte si mladim prijazen film Spoznaj Ano Frank. Nemčija, 24 min 45 sek.
Podnaslovi so na voljo v več kot 50 jezikih.
Lahko izberete tudi drug avdiovizualni vir iz poglavja Koristni viri (npr. pogovore s pričami) in vprašanja za razpravo ustrezno prilagodite.
Razprava
Po ogledu filma ali odlomka iz njega se z udeleženci pogovorite ob spodnjih vprašanjih:
- O čem govori film?
- Kaj je naredilo vtis na vas?
- Katere teme iz preteklosti omenja?
- Katere teme, ki jih omenja, so danes še vedno relevantne?
- Kaj je glavno sporočilo filma?
- Kakšno povezavo ima primer Ane Frank s človekovimi pravicami? Katere človekove pravice so bile kršene Ani Frank? (V pomoč glej Splošno deklaracijo človekovih pravic: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZZ/Dokumenti/multilaterala/mednarodno-pravo/Splosna-deklaracija-clovekovih-pravic.pdfhttps://www.un.org/en/about-us/universal-declaration-of-human-rights)
- Kaj bi vi naredili v položaju, v katerem je bila Ana Frank? Bi izbrali drugačno obliko odpora? Razložite, zakaj.
Vir: Zentrum polis, 2023.
Vaja: Razmislek o odporniškem demokratičnem trenutku
Trajanje: 30–60 min (odvisno od konteksta)
Namen in cilji
Namen te naloge je ostriti (samo)refleksijo in kritično analizo političnega okolja, lastnega položaja v družbi, možnosti za ukrepanje in odnosov moči. Metoda spodbuja razmislek o pogumu, zatiranju, porazdelitvi moči v vsakdanjem življenju, strukturni diskriminaciji in o tem, kdaj se je nekdo v lastnem življenju uprl krivici ali avtoritarnosti ter kakšne so bile posledice. Demokratični trenutek je takrat, kadar nekdo zase ali za druge zahteva pravico, da ima besedo pri odločanju, in se upira zatiranju.
Opis metode
Ta metoda ima dve različici. V prvi moderator (mladinski delavec) opiše določene situacije, v katerih se z osebami ravna nepravično, so zatirani ali diskriminirani. To lahko stori s pomočjo kratkih videov, kartic, stripov ali kratkih zgodb. Del udeležencev se nato poskuša postaviti v kožo teh oseb in razmišlja o možnostih za ukrepanje. Delo poteka v manjših skupinah. Nato skupine predstavijo možnosti, ki se jih domislijo, ostalim udeležencem. Preostali udeleženci izdelajo scenarije za reakcijo. Kaj lahko sledi, kakšne posledice lahko pričakujemo? To vajo lahko ponazorimo z resničnimi primeri odpora.
Primeri diskriminacije:
- Moški v baru naroči kavo. Natakarica odgovori: »Žal mi je, a ne strežemo ljudem vaše sorte.«
- Starejša ženska v ponošenih oblačilih pristopi k drugi ženski, ki sedi na klopi v parku. Vpraša jo, ali ima kaj drobiža. Ženska, ki sedi na klopi, odgovori: »Za takšne, kot si ti, nimam nič. Pojdi raje nazaj v svojo državo.«
- Ženska stoji na ulici. Do nje pripelje avto in se ustavi. Moški, ki sedi na sovoznikovem sedežu, pomoli glavo skozi okno in ji zakliče: »Ej, ljubica, danes pa izgledaš dobro!«
- Moški sedi na ulici in prosi denar. Do njega prideta policista in zahtevata, da odide, saj moti stranke v bližnjem modnem butiku.
V drugi različici udeleženci sami zase razmišljajo, kdaj niso spoštovali oblasti ali so se ji uprli, pa tudi kdaj se ji niso in zakaj. Tudi v tem primeru se je treba pogovoriti o možnih posledicah. Na podlagi primerov naj poteka splošna razprava o vprašanju, kdaj je demokratičen upor proti avtoritarnosti, diskriminaciji in nepravičnosti potreben in možen.
Uporabnost pri mladinskem delu
Prve povratne informacije s strani mladinskih delavcev v okviru našega projekta kažejo, da je metodo vsaj deloma možno uporabiti tudi v neformalnem kontekstu z le malo formalnimi zahtevami. Kljub temu pa bolj formalen kontekst (na primer vsaj prostor, v katerem lahko skupina nemoteno razpravlja) ponuja več možnosti. V vsakem primeru je treba poudariti možnosti za ukrepanje, ki jih imajo udeleženci na voljo v danem kontekstu. Čeprav moramo ozaveščati o nepravičnih odnosih moči, s tem ne smemo ustvariti vtisa nemoči, temveč, nasprotno, okrepiti pogum za ukrepanje v različnih situacijah.
Vir: Pausch, M. (2019). Democracy Needs Rebellion, Theoria, 66(161), 91–107. Pridobljeno 17. 10. 2021 na spletni strani https://www.politik-lernen.at/demokratiebildung-gegen-antidemokratische-tendenzen
Tekstovno sporočilo žrtvam sovražnega govora
Trajanje: 30 min
Namen in cilji
Namen je, da se udeleženci postavijo v kožo žrtve nasilništva ali sovražnega govora ter groženj ali diskriminacije in premislijo, katere besede bi lahko bile tolažilne. Opolnomočenje žrtev je pomemben vidik boja proti sovražnemu govoru in gradnje odpora.
Opis metode
Izvajalec usposabljanja opiše primer sovražnega govora, diskriminacije ali žaljenja mlade osebe. Udeleženci premislijo in oblikujejo besedilno sporočilo, ki bo tej osebi dajalo uteho in moč. Skozi sporočila izrazijo svojo solidarnost. Nato se pogovorijo o tem, katera sporočila so še posebej uspešna in katerim napakam se je treba izogibati.
Uporabnost v socialnem delu
Ta metoda je primerna v okviru socialnega dela, v katerem jo je mogoče preizkusiti s pomočjo resničnih primerov. Formalni okvir ni zelo pomemben, vendar je treba paziti, da je na voljo dovolj časa za razpravo.
